Mapu-mei he-ngalu:
Ko e Tohi 'o Lute
[‘I he mu‘aki-lea´, ‘oku hokohokotu‘u pë ‘a e talanoa´ mei he‘ene kamata ki he‘ene ‘osi. Ko e talanoa eni ke lau faka‘angataha, he ko e talanoa pë ‘e taha, kae ‘ikai ke lau fakakongokonga pe faka-Vahe. Ko e fakakupukupu ‘oku ou fai ‘i he liliu ko eni´ ko e feinga pë ke fakamänava e tatafe ‘a e talanoa´. Pea hangë ko e fakamatala tänaki ki he liliu ‘o e Saame 1-10, ‘e toki mui atu ‘a e faka‘uhinga´ ‘oka loto lelei e mata‘umu‘umu ‘oku fai mei ai e fakaongoongo le‘o ki tu‘a ngalu´.]
1 ‘I he ngaahi ‘aho ne fakamaau {pule} ai e kau fakamaau´, na‘e tö ha honge ‘i he fonua´; pea ‘alu ha tangata mei Petelihema {"fale ‘o e mä"} ‘i Siuta ke ‘äunofo ‘i he ngaahi lautoka ‘o Moape´, ko ia, mo hono mali´, mo hono ongo foha. 2 Ko e hingoa ‘o e tangata´ ko Elimeleki {"ko hoku ‘Otua´ ‘oku tu‘i´"}, ko e hingoa hono uaifi´ ko Naomi {"hu‘amelie"}, pea ko e hingoa hono ongo foha´ ko Maloni mo Kilioni—ko e tu‘unga me‘a Efalata mei Petelihema ‘i Siuta; na‘a nau omi ki he ngaahi lautoka ‘o Moape´, pea na‘a nau ‘i ai.
3
Ne mate ‘a Elimeleki, mali ‘o Naomi´, kae toe pë ia mo ‘ene ongo tama´. 4 Na‘a na to‘o ma‘a kinaua ha uaifi Moape, ko e hingoa ‘o e ‘uluaki´ ko Opa pea ko e hingoa ‘o e ua´ ko Lute; na‘a nau nofo atu ai ‘i ha ta‘u ‘e hongofulu. 5 Pea mate ‘a e toko ua´, Maloni mo Kilioni, kae toe ‘a e fefine´ kuo fakamavae ia mei he‘ene ongo tama´ mo hono mali´.6
Na‘a ne tu‘u mo ‘ene ongo tama-‘i he-fono´ {‘ofefine-fakalao} ke foki mei he ngaahi lautoka ‘o Moape´, he kuo ne fanongo mei he ngaahi lautoka ‘o Moape´ kuo ‘ahia ‘e ATONAI hono kakai´ ‘aki ha me‘akai {mä} ma‘a kinautolu. 7 Na‘a ne ‘alu hake mei he feitu‘u na‘a ne ‘i ai´, mo ‘ene ongo tama-‘i he-fono´, ‘o nau laka atu ‘i he hala´ ke foki ki he fonua ‘o Siuta´.8
Kae lea ‘e Naomi ki he‘ene ongo tama-‘i he-fono´, "‘Alu! Foki, ‘a e taha ki he fale ‘ene fa‘ë; Ke fai totoka ‘e ATONAI kiate kimoua, ‘o hangë ko ho‘omo fai ki he mate´ pea mo kita. 9 Ke foaki ‘e ATONAI kiate kimoua takitaha ha malu ‘i he fale ‘o hano husepaniti." Na‘a ne ‘uma mävae kiate kinaua, kae foa ‘ena tangi´. 10 Na‘a na tala kiate ia, "Te ma foki mo koe ki ho kakai´."11
Kae lea ‘e Naomi, "Foki, si‘oku ongo ‘ofefine. Koehä ‘oku mo fie ö ai mo au? ‘Oku toe ‘apë ha tangata ‘i hoku manava´ ke mali mo kimoua? 12 Foki, si‘oku ongo ‘ofefine, he kuo u fu‘u motu‘a ke toe mali. Ka ne ‘i ai ha ‘amanaki mo‘oku, ka ne u mali he pö ni pea fanau‘i ha tama-tangata, 13 te mo tali ai pë ke nau lalahi? Te mo ta‘emali ai pë tu‘unga ‘iate kinautolu? ‘Ikai, si‘oku ongo ‘ofefine. ‘Oku kona ange [hoku kaha‘u] ‘i ha‘amoua´, he kuo hiki ‘e ATONAI hono nima [ke tä] kiate au."14
Na‘a na toe fakafoa ‘o tangi, pea ‘uma mävae ‘a Opa ki he‘ene fa‘ë-‘i he-fono´ kae täupe ‘a Lute kiate ia. 15 Ko ia na‘a ne pehë, "Vakai, ko ho tokoua-‘i he-fono´ kuo foki ki hono kakai´ mo hono ‘otua´. Tafoki, ‘o muimui ki ho tokoua-‘i he-fono!" 16 Kae tali ‘e Lute, "‘Oua te ke o‘i au ke li‘aki koe´, ke u foki kae ‘ikai muimui kiate koe´. He koefë te ke ‘alu ki ai, te u ‘alu mo au; Koefë te ke ‘i ai, te u ‘i ai mo au; ko ho kakai ko hoku kakai, ko ho ‘Otua ko hoku ‘Otua. 17 Koefë te ke mate ai´, te u mate ai, pea ‘e tanu ai au. Ke fai pehë ‘e ATONAI kiate au, pea hulu atu, ‘oka fakamävae au meiate koe ‘e ha toe me‘a ange kehe mei he mate´." 18 ‘I he‘ene vakai kuo ta‘emauea hono loto´ ke ‘alu mo ia, na‘e ‘ikai te ne toe feinga ke alea mo ia. 19 Pea na laka atu ‘o a‘u ki Petelihema.‘I he‘ena hü ki Petelihema´, na‘e muhu ‘a e kolo kotoa koe‘uhi ko kinaua. Na‘e pehë ‘e he finemätu‘a´, "Ko Naomi ‘apë?" 20 Pea ne tali kiate kinautolu, ‘Oua te mou ui au ko Naomi. Ui au ko Mala {"tamaki" pe "tamala"}, he kuo fakatamala ‘e ATONAI hoku ngafa´. 21 Na‘a ku mavahe´ ‘oku ou fonu, ka kuo fakafoki maha mai au ‘e ATONAI. Koehä ka ui ai au ko Naomi, he kuo fakafe‘ätungia kiate au ‘e ATONAI, kuo ‘omi faingata‘a ‘e Satai kiate au?
22
Ne pehë e foki ‘a Naomi mo hono ‘ofefine-‘i he-fono ko Lute ko e Moape mei he ngaahi lautoka ‘o Moape. Na‘a na hü ki Petelihema ‘i he kamata‘anga ‘o e to‘u-kai Pa‘ale´.2 Ne ‘i ai e käinga {"nima"} ‘o Naomi he tafa‘aki hono mali´, ko e tangata kaukaua, mei he fämili ‘o Elimeleki, ko hono hingoa ko Poasi.
2
Ne pehë ‘e Lute-ko e-Moape kia Naomi, "Te u ‘alu ki he ngoue‘anga´ {"mala‘e"} ‘o tufitufi he tulutulu ‘o e ta‘u´, mei ha taha te u ‘ilo ha lelei [tapuaki] ‘i hono fofonga´." Pea ne tali, "‘Io, nga‘ata, ‘alu!" 3 Pea mole atu ia. Na‘a ne ha‘u ‘o tufitufi he ngoue‘anga´, he tu‘a ‘o e kau tu‘usi; pea, uoke, ko e konga kelekele ia ‘o Poasi´, ‘a ë mei he famili ‘o Elimeleki´.4
Taimi ko ia, kuo a‘u mai ‘a Poasi ki Petelihema. ‘O ne fakalea ki he kau tu‘usi, "Ke ‘iate kimoutolu ‘a ATONAI!" Pea nau tali ange, "Ke tapuekina koe ‘e ATONAI." 5 Pea lea ‘e Poasi ki he tamaioeiki na‘e taki ‘i he kau tu‘usi, "Ko e ta‘ahine ena ‘a hai?" 6 Na‘e tali ange ‘e he tamaioeiki na‘e taki ‘i he kau tu‘usi, "Ko e ta‘ahine Moape na‘e ha‘u mo Naomi mei he fonua ‘o Moape. 7 Na‘a ne [Lute] pehë, ‘Tuku mu‘a ke u tufitufi mo tänaki mei ho ta‘u´, ‘i he tu‘a ‘o e kau tu‘usi.’ ‘Oku ne kei ngäue ni talu ‘ene a‘u mai ‘a ne pongipongi. Kuo si‘i ha‘a ne mälölö ki he palepale´."8
Pea pehë ange ‘e Poasi kia Lute, "Fanongo mai, tama. ‘Oua na‘a ke ‘alu ke tufitufi ‘i ha ngoue‘anga kehe. ‘Oua na‘a ke toe ‘alu kehe, ka ke nofo heni ‘o ofi ki he‘eku tamaiki fefine. 9 Sio taha ki he ngoue‘anga ‘oku nau toli´, pea muimui kiate kinautolu. Kuo u tu‘utu‘uni ki he kau tangata ke ‘oua na‘a alasi koe. ‘Oka ke ka fieinua, ‘alu ki he ngaahi siä´ ‘o inu mei he [vai] kuo ‘utu ‘e he kau tangata´."10
Na‘a ne fakatökilalo hono fofonga ki he kelekele, pea ne pehë kiate ia, "Koehä kuo ke fai lelei ai kiate kita pë´, he ko e muli kita?"11
Na‘e tali ange ‘e Poasi, "Kuo talamai kiate au ho‘o angafai ki ho‘o fa‘ë-‘i he-fono hili e mate ho husepaniti, si‘o hiki mei ho‘o tamai mo fa‘ë pea mo e fonua ne fa‘ele‘i ai koe´, ke ha‘u ki ha kakai na‘e te‘eki ke ke ‘ilo ki ai [maheni] kimu‘a. 12 Ke fakapale‘i ‘e ATONAI ho‘o angafai´. Ke ke ma‘u kakato meia ATONAI, ko e ‘Otua ‘o Isileli, he kuo ke kumi hufanga ki hono lalo kapakau!13
Pea ne tali, "Kuo ke fai totoka, si‘oku ‘eiki, ke fakalatalata kita mo lea molü ki ho‘o kaunanga´—neongo ‘oku ‘ikai ko ha taha tonu au ‘i ho‘o kau kaunanga."14
‘I he houa-ma‘u me‘atokoni, na‘e pehë ‘e Poasi kiate ia, "Ha‘u ki heni ‘o ma‘u me‘atokoni, pea unu ho‘o momo´ ‘i he vinika." Ko ia na‘a ne nofo hifo mo e kau tu‘usi. Na‘a ne ‘oange ki ai ha me‘atokoni-tunu, ‘o ne ma‘u ‘o makona kae toe pë.15
‘I he‘ene toe tu‘u ke hoko atu ‘ene tufitufi´, na‘e tu‘utu‘uni ‘e Poasi ki he‘ene kau ngäue, "‘E ‘ikai ngata ‘i ha‘amou faka‘atä ia ke ne tufitufi ‘i he ta‘u kuo mou tu‘usi´, ‘o ‘ikai hoha‘asi ia, 16 kuopau te mou tuku ha tu‘unga [paale] mei he ngaahi fokotu‘unga´ ke ne tufitufi mei ai, pea ‘oua ‘e tafulu‘i ia."17
Na‘a ne tufitufi ‘i he ngoue‘anga ‘o a‘u ki he efiafi. Pea ne sivi [haha] e ola ‘ene tufitufi—fe‘unga nai mo e fua-paale ‘e taha—18 pea felupe atu ‘o foki ki kolo. ‘I he sio ‘ene fa‘ë-‘i he-fono ki he ola ‘ene tufitufi´, pea hili ‘ene to‘o hake ‘o ‘oange ki ai ‘ene toenga-kai hili ‘ene ma‘u ‘o mäkona´, 19 na‘e ‘eke ange ‘e he‘ene fa‘ë-‘i he-fono´, "Na‘a ke tufitufi ‘i fë he ‘aho ni? Na‘a ke ngäue ‘i fë? Monu‘ia ‘a ia kuo ne fu‘u tokangaekina pehë koe!" Ko ia na‘a ne tala ki he‘ene fa‘ë-‘i he-fono ‘a ia na‘a ne ngäue ki ai, ‘o pehë, "Ko e hingoa ‘o e tangata na‘a ma ngäue he ‘aho ni ko Poasi."20
Na‘e pehë ‘e Naomi ki he‘ene tama-‘i he-fono´, "Monü‘ia ‘a ia ‘o ATONAI, ‘a ia kuo te‘eki mato‘o ‘e ne anga‘ofa ki he mo‘ui pe ki he mate!" Pea fakamatala ange ‘e Naomi ki he‘ene tama-‘i he-fono, "He ko e tangata´ ‘oku tau käinga; ko e taha ia ‘i hota käinga-huhu‘i´ {taukapo}." 21 Na‘e tali ‘e Lute-ko e-Moape, "Na‘a ne talamai foki, ‘Nofo ofi ki he‘eku kau ngäue kae‘oua kuo ‘osi ‘eku ututa‘u.’" 22 Pea tali ‘e Naomi ki he‘ene tama-‘i he-fono ko Lute, "Ko e lelei taha´, tama, ke ke ‘alu mo ‘ene tamaiki fefine, kae ‘oua na‘a hoha‘asi koe ‘i ha ngoue‘anga kehe." 23 Ko ia na‘a ne nofo ofi ki he kau kaunanga ‘a Poasi, ‘o tufitufi ‘o a‘u ki he lava e toli e ta‘u-paale mo e ta‘u-uite. Pea ne nofo hifo leva ‘i ‘api mo ‘ene fa‘ë-‘i he-fono´.3 Na‘e pehë ‘e Naomi, ko ‘ene fa‘ë-‘i he fono´, kiate ia, "Tama, Ke u kumi ha ‘api mo‘ou, ‘a ë te ke fiefia ai. 2 Ko ena hota käinga ko Poasi, ko ‘ene tamaiki fefine na‘a ke ofi ki ai. Te ne ‘au‘au paale ‘i he fale ‘au‘au‘anga´ ‘apö. 3 Kaukau, pea täkai, teuteu, pea ke ‘alu ki he fale ‘au‘au‘anga´. Kae ‘oua na‘a ke fakahä koe ki he tangata´ kae‘oua kuo ‘osi ‘ene kai mo inu´. 4 Ka ne ka tokoto, faka‘ilonga‘i e potu ‘e tokoto ai, pea ke ‘alu ‘o huke‘i hono va‘e´ pea tokoto hifo ai. Te ne tala atu ‘a e me‘a ke ke fai´." 5 Pea ne tali ange, "Te u fai e me‘a kotoa kuo ke talamai´."
6
Na‘a ne ‘alu ki he fale ‘au‘au‘anga´, pea fai ‘o hangë ko e fakahinohino ‘ene fa‘ë-‘i he-fono´. 7 Na‘e kai mo inu ‘a Poasi, pea ne mamali fiefia ‘i he‘ene ‘alu ke tokoto he ve‘e fokotu‘unga tenga´. Na‘a ne [Lute] totolo atu ‘o huke‘i hono va‘e´ pea tokoto hifo. 8 ‘I he tu‘uapö, na‘e fu‘u ‘ohovale ‘a e tangata´ pea ne momou mai—ko e fefine ena ‘oku tokoto ‘i hono va‘e!9
"Ko hai koe?" ko ‘ene ‘eke ia. Pea ne tali, "Ko au ho‘o kaunanga ko Lute. Folahi mai ho pulupulu ki ho‘o kaunanga´, he ko e käinga taukapo koe."10
Na‘a ne fakamatala, "Ke ke monü‘ia ‘ia ATONAI, tama! Ko ho‘o fai taau fakamuimui kuo hulu ia ‘i ho‘o mu‘aki fai´, he kuo ‘ikai te ke kumi ki ha tangata talavou, pe masiva pe koloa‘ia. 11 Ka ko eni, tama, ‘oua ‘e ilifia. Te u fai mo‘ou ha me‘a pë te ke kole, he ‘oku ‘ilo ‘e he kau mätu‘a kotoa ‘o hoku kolo´ ko e fefine lelei koe. 12 Kae neongo ko e mo‘oni ko e käinga taukapo kita, ‘oku ‘i ai e taukapo ‘oku ofi ange ‘iate au. 13 Nofo he poo ni. ‘I he ‘apongipongi, kapau te ne taukapo, lelei! tuku ke ne taukapo. Ka ‘okapau ‘e ‘ikai te ne ngaue ke taukapo kiate koe, te u fai leva ‘e au, he ‘oku mo‘ui ‘a ATONAI! Tokoto hifo kae‘oua kuo pongipongi."14
Na‘a ne tokoto ‘i hono va‘e´ ‘o a‘u ki he hengihengi. Na‘a ne tu‘u hake kimu‘a ke malava ‘e ha taha ke fakafaikehekehe‘i ‘a ë mei hë, he na‘a ne [Poasi] pehë, "Ke ‘oua na‘a ‘ilo na‘e ha‘u ha fefine ki he fale ‘au‘au‘anga´." 15 Pea ne pehë, "Puke hake ‘a e pulupulu ‘oku ke tui." Na‘a ne puke hake ia ka ne [Poasi] hanga ‘o tata ange ha fua paale ‘e ono, pea ne [Poasi] hili ki hono [Lute] tu‘a´."‘I he‘ene a‘u ki he kolo´, 16 na‘a ne ‘alu ki he‘ene fa‘ë-‘i he-fono´, pea ne ‘eke ange, "‘Oku ke fëfë, tama?" Na‘a ne talaange kotoa ‘a e me‘a ‘a e tangata´ na‘e fai kiate ia; 17 pea ne hoko atu, "Na‘a ne ‘omi ‘a e fua paale ko eni ‘e ono, mo ne talamai, ‘‘Oua na‘a ke foki hala‘atä ki ho‘o fa‘ë-‘i he-fono´.’" 18 Pea tali ‘e Naomi, "Nofo heni, tama, kae‘oua ke mahino ‘a e me‘a ni. He ‘e ‘ikai mälölö ‘a e tangata, te ne solova leva e me‘a ni he ‘aho ni pë."
4 Lolotonga ia´, kuo ‘alu ‘a Poasi ki he matapä ‘o e kolo´ ‘o nofo hifo ai. Na‘e laka hake ai ‘a e taukapo na‘e ‘uhinga ki ai ‘a Poasi. Na‘a ne ui atu, "Ha‘u ‘o nofo hifo, Me‘a-mo-me‘a!" Pea ne ha‘u ‘o nofo hifo. 2 Pea ‘omi [‘e Poasi] e kau mätu‘a ‘o e kolo´ ‘e toko hongofulu pea ne pehë, "Nofo hifo heni"; pea nau nofo.
3
Pea ne pehë ki he taukapo, "Kuo foki mai ‘a Naomi mei he fonua ‘o Moape´, pea kuo pau ke ne fakatau ‘a e konga fonua ‘o hota käinga ko Elimeleki. 4 Kuo u pehë ke fakahä kiate koe ‘a e me‘a ni: Ma‘u ia ‘i he ‘ao ‘o kinautolu ‘oku ta‘utu heni pea ‘i he ‘ao ‘o e kau mätu‘a ‘o hoku kakai. ‘Oka ‘oku ke fie taukapo‘i ia, pe‘i taukapo! Ka ‘oka ‘ikai te ke taukapo, lea mai, koe‘uhi ke u ‘ilo. He ‘oku ‘ikai ha toe taha ke taukapo ka ko koe, pea ‘oku ou hoko atu ‘iate koe." "‘Oku ou loto ke u taukapo ia," ko ‘ene tali ia. 5 Pea hoko atu ‘a Poasi, "Ka ke ka ma‘u ‘a e koloa´ mei a Naomi pea mo Lute ko e Moape, te ke ma‘u foki mo e uaifi ‘o e pekia, koe‘uhi ke fakatolonga ‘a e hingoa ‘o e pekia ‘i hono tofi‘a." 6 Na‘e tali ‘e he taukapo, "Pea ‘e ‘ikai te u taukapo ‘e au mo‘oku, telia na‘a uesia ai hoku tofi‘a ‘o‘oku. Ma‘u ‘e koe ‘eku totonu ke taukapo´, he ‘oku ‘ikai te u malava ke ngäue‘i."7
Ko e anga maheni eni ‘i Isileli, ‘i hono fai e taukapo mo e fakafetongi: ke sila‘i ha alea, na‘e vete ‘e he tangata hono senitolo ‘o ‘oange ki he taha. Na‘e pehë ‘a e angafai ‘i Isileli. 8 Ko ia ‘i he pehë ‘e he taukapo kia Poasi, "Ma‘u ä ‘e koe," na‘a ne to‘o hono senitolo. 9 Pea pehë ‘e Poasi ki he kau mätu‘a mo e toenga ‘o e kakai, "Ko e kau fakamo‘oni kimoutolu he ‘aho ni kuo u ma‘u meia Naomi ‘a e me‘a kotoa na‘e ‘o Elimeleki mo e kotoa na‘e ‘o Kilioni mo Maloni. 10 ‘Oku ou ma‘u foki mo Lute ko e Moape, uaifi ‘o Maloni, ma‘aku uaifi, ke fakatolonga ‘a e hingoa ‘o e pekia ‘i hono tofi‘a, ke ‘oua na‘a pulia ‘a e hingoa ‘o e mate mei hono käinga pea mei he matapä ‘o hono kolo´. Ko e kau fakamo‘oni kimoutolu he ‘aho ni."11
Na‘e tali ‘e he kakai kotoa ‘i he matapä mo e kau mätu‘a´, "Ko ia. Ke ‘ai ‘e ATONAI ‘a e fefine ‘oku ha‘u ki ho fale ke hangë ko Lesieli mo Lia, ‘a kinaua na‘e langa hake e Fale ‘o Isileli! Ke ke mohu ‘i Efalata pea tolonga ho hingoa ‘i Petelihema! 12 pea ke hangë ho fale ko e fale ‘o Pelesi ko e tama ‘a Tema kia Jiuta—‘o fou ‘i he fänau ‘e ‘oatu ‘e ATONAI ‘i he fefine finemui ni."13
Ko ia ne mali ‘a Poasi mo Lute; na‘a ne hoko ko hono uaifi, pea ne nonofo mo ia. Na‘e tuku ‘e ATONAI ke ne tu‘itu‘ia, pea ne fä‘ele‘i ha tamasi‘i. 14 Pea pehë ‘e he finemätu‘a kia Naomi, "Monü kia ATONAI, he na‘e ‘ikai te ne ta‘ofi ha taukapo meiate koe he ‘aho ni! Ke tolonga hono hingoa ‘i Isileli! 15 Te ne fakafo‘ou ho‘o mo‘ui pea tauhi ho ta‘u motu‘a; he kuo fa‘ele‘i ia ‘e ho tama-‘i he-fono´, ‘a ia ‘oku ‘ofa‘i koe mo lelei ange kiate koe ‘i ha foha ‘e toko fitu."16
Na‘e to‘o ‘e Naomi ‘a e tama ‘o puke ki hono kete. Na‘a ne hoko ko ‘ene fa‘ë ohi, 17 pea ui hingoa ia ‘e he finemätu‘a kaungä‘api´, ‘o pehë, "Ko ha foha kuo fa‘ele‘i kia Naomi!" Na‘a nau ui ia ko Opeti; ko e tamai ia ‘a Sese, tamai ‘a Tevita.18
Ko e hako eni ‘o Pelesi: Fa‘ele‘i ‘e Pelesi ‘a Hesiloni, 19 fa‘ele‘i ‘e Hesiloni ‘a Lama, fa‘ele‘i ‘e Lama ‘a Aminatape, 20 fa‘ele‘i ‘e Aminatape ‘a Naasoni, fa‘ele‘i ‘e Naasoni ‘a Salemoni, 21 fa‘ele‘i ‘e Salemoni ‘a Poasi, fa‘ele‘i ‘e Poasi ‘a Opeti, 22 fa‘e‘le‘i ‘e Opeti ‘a Sese, pea fa‘ele‘i ‘e Sese ‘a Tevita.
© Copyright 1998, Jione Havea
j.havea@tcu.edu
[For a piece of the Kingdom, and Your Own Domain Name,
http://www.tonic.to easily the Tonic.to Domain Name headaches.]